Študentski b(r)logič

* Praznikov ni več…. jupiiiiiii No, prazniki so še Tole sem lepo zakomplicirala……

* Praznikov je konec za neki časa ¹

* Novo leto… fajn je blo… super smo se meli… sicer smo neki načrtovanih nastopajočih²  zamudili + ognjemet… to smo tudi face

* Tekile ne pijem več… Kak je lahka tak nesramna… neke podobne težave s tekilo je pred kratkim imela tudi mojcas   

* Komaj čakam, da grem spet od doma… doma je že dolgčas

* Zato že jutri navsezgodaj odpotujem proti morju… Ja, na morje grem… kot vsa teden Kak je men faaaaajn

* Bode Miller je na veleslalomu³ spet šel pogledat delavce ob progi… verjetno so postali že pravi prijatelji

Še dobro, da je na zadnjem smuku zmagal, da se mi je malo odkupil 

* Snega ni

* Danes bi šla kam…  Če me kdo povabi…..

* Danes, torej ne bom šla nikamor

*  V torek mamo spet študentski party…. Torki so postali že kar tradicionalno pivski , srede pa “dan za spanje”

* Mal preveč uporabljam te smajlije sej vem, sam, če so pa toook fajni….

* Včeraj sem bla pri frizerju Nisem preveč zadovoljna… -mamenobednodolgočasnofrizuro- Pa, sej bodo zrasli.

* Neko seminarsko⁴ mam za naredit… drugače ne morem na izpit… izpit bo kmalu, seminarska pa je še daaaleč

* Že od lanskega leta se mi poje…. “La la laaa laaaaaaaaaa Zapojmo vsiiiiiiiiii… Štajerskaaaaa se veseliiii

* Vedno mam neke čudne sanje⁵, ta teden so pa še posebej čudne⁶

Lep pozdrav ;) ⁷

1. Tak bo bolj pravilno [↩]
2. Jan Plestenjak, Big foot mama [↩]
3. Adelboden [↩]
4. čudno, raziskovalno :???) [↩]
5. zanimive [↩]
6. res čudne [↩]
7. Pa srečno Kekec [↩]

Sedim v enem bolj znanih kafičev, tu v Ajinevols-iji. Pred sabo imam lepo modro šalčko v njej pa nič drugega kot kavo, seveda. Na moji desni ni nikogar, na levi pa prav zanimiv, mlad par. Ona vsa urejena, kot bi šla na gala večer. On urejen, kot se spodobi za v kafič. Saj ne da bi zanalašč vlekla na besede, vendar nekako imata oba tak prodoren glas, da ga z lahkoto slišiš, tudi, če ne sediš 1 m stran. Ona mu razlaga kako sta se Oknaj in Aktem spet sprla in tokrat ni kriva Oknajeva lenoba, ki jo opazi samo Aktem, vendar bi naj tokrat Oknaj prav veselo, brez slabe vesti vsak večer hodil pod rjuhe k drugi. Medtem, ko ona razlaga in on nekako v pol snu posluša njeno nakladanje, jaz prav počasi srkam svojo, že nekoliko mrzlo, kavo. Poskušam odmisliti ta njen že nekoliko nadležen glas in ropotanje kozarcev, krožničkov in se potopiti v svoj svet. Kjer ni nadležnih glasov, ne ropotanje kozarcev, krožničkov in šalčk, ampak samo nežni glasovi, prijetne zgodbe, simpatični in nič tečni ljudje. Ko sem že skoraj v tem svojem svetu me hočeš ali nočeš zmoti, sicer prijetna, ampak v tem trenutku ne preveč zaželjena, natakarica. Ampak ko bi vsaj bilo kaj pomebnega, ne, prišla me je vprašati, če mogoče želim še kaj naročiti. Okej, prijazno sem jo odslovila in samo še zavpila račun, prosim. Ampak se mi zdi, da če bi kaj rabila bi jo že poklicala. No, pa je šel neznano kam moj čas, ki sem ga imela za kavo in sanjarjenje. Kava je že bila, sanjarjenje pa bo moralo počakati na drug trenutek, ko bom sama. Plačam račun in počasi odidem. Med odhajanjem še na hitro poškilim za sosednjo mizo in vidim, kako se je ona končno ustavila in pustila nekaj besed tudi njemu. Očitno sta boljši in ne tako nadležen par, kot sem jaz najprej mislila. Ko stopim iz kafiča se naenkrat začne nova zgodba…….

Se nadaljuje…..